Ključna beseda: komunalni odpadki

»Mi smo v prejšnjem mandatu začeli umeščanje v prostor in je letos predvidena tudi javna razgrnitev tega OPPN-ja. Po časovnici je sprejetje OPPN-ja predvideno v prvi polovici prihodnjega leta.«

»Ko se odpadek s tovornjakom pripelje v regijski center, se mehansko, biološko obdela in teoretično te lokacije ne bi več zapustil.«

»In tisto, kar je produkt te predelave, lahka frakcija, digestati, morda tudi kosovni odpad, ki se tudi zbira, je predvideno gorivo za bodoče objekte za energijsko izrabo.«

»Bodo umik uporabe premoga, sodobna tehnologija in visok dimnik, ki bo prebil inverzijske plasti, zgolj pripomogli k izboljšanju zraka v Ljubljani.«

»Zdravniki sežigalnice v nobeni kotlini ne podpirajo.«

»Obljube o dovolj visokem dimniku jih ne prepričajo, preblizu tlom bodo ostali rakotvorni delci, benzen, težke kovine.«

»Lani je bilo omenjeno 20 milijonov stroškov za odvoz teh odpadkov. Če to štejete za skoraj 50 občin, to pomeni pol milijona ljudi, kar predstavlja 40 evrov na človeka na leto, to pa je primerljivo z eno kavo na mesec.«

»To je taka finančna odvisnost, da jo je treba razrešiti.«

»Recimo, da bi ta podjetja plačevala v neki sklad in bi država potem neodvisno od teh podjetij najela izvajalce ter jih plačala.«

»Tak objekt lahko dolgoročno preživi le ob sprejemanju lokalnega prebivalstva.«

»Tak način sprejemanja odločitev preprosto ni sprejemljiv.«

»Zdaj je teh zmogljivosti preveč, centri so večinoma slabo opremljeni in imajo še druge težave, obratovalni stroški pa so zato višji, kot bi bilo to potrebno.«

»Najprej moramo narediti vse, kar zmoremo, da bo odpadkov čim manj in da jih čim več ponovno uporabimo in recikliramo.«

»Če pa se že razmišlja o sežigu, naj zakonodaja predpiše maksimalne kapacitete za sežig, in ne števila sežigalnic.«

»Slovenci imamo razmeroma visok življenjski standard in tudi zato se je potrošniška mentaliteta razvila v tej stopnji, da gremo raje v trgovino po nove dobrine, kot da bi popravljali ali ponovno uporabili stare.«

»Srečujemo se z absurdno situacijo, da so naravni viri cenejši kot že uporabljeni in reciklirani materiali, zato se ljudje morda še premalo zavedamo varovanja okolja s tega vidika.«

»Začetki so bili skromni, plašni, nošenje oblačil iz druge roke je bilo povezano z občutkom pomanjkanja. Z vztrajnostjo smo dosegli, da zdaj prevladuje ekološka nota in ljudje izmenjujejo tudi zato, ker se zavedajo negativnega vpliva tekstilne industrije in z njim povezanega potrošništva na okolje.«